Vsak cilj je povezan z določenimi dejavniki, ki vplivajo na dosego cilja ter značilnosti vsega, kar se na poti do cilja zgodi. S spremembo dejavnika, se lahko dosegljivost cilja spremeni v obe smeri. Cilj je lahko v pozitivni smeri dosežen prej, hitreje, enostavneje, lažje. V negativni smeri pa je cilj dosežen kasneje, počasneje, bolj komplicirano, težje. Namensko varčevanje mora biti zato naravnano optimalno. Optimalno naravnano namensko varčevanje pomeni, da je usmerjeno v zdravem razmerju pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Namensko varčevanje zato ne sme biti oblikovano na preveč enostaven, kot tudi ne preveč zahteven način. Enostaven način lahko oteži namensko varčevanje v doseganju ciljev. Preveč zahteven način pa lahko ogrozi vse druge lastnosti življenja varčevalca. Zato mora namensko varčevanje biti uravnoteženo v vseh svojih lastnostih. Vsako pretiravanje v lastnostih je lahko neprimerno za dosegljivost cilja varčevanja.
Varčevalci imajo pri tem različne uspehe. Nekateri bodo znali povedati primere dobre prakse, drugi pa primere, katerim se velja v prihodnosti na vsak način izogibati in jih ne ponavljati. Za načrtovanje varčevanja sta obe izkušnji koristni. Primeri dobre prakse govorijo o tem kako je potrebno varčevanje zastaviti, primeri, katerim se velja izogibati, pa o varčevanju, ki ni dobro in ga velja čim prej spremeniti in popraviti na bolje. Varčevalec lahko vse izkušnje drugih varčevalcev lahko dobi na različnih virih. Dobri so predvsem neodvisni viri. Namensko varčevanje je modro zasnovati na primerih dobre prakse, vsem ostalim pa se velja izogibati.
Več
Ni komentarjev:
Objavite komentar