ponedeljek, 28. oktober 2013

Zavarovalnica posameznikom zagotavlja finančno varnost

Zavarovalnica spada med pomembnejše institucije, ki so nastale v razvitem svetu. Če pogledamo na naravo človeka, lahko vidimo, da smo ljudje v povprečju zelo previdni. Svoje odločitve sprejemamo vedno glede na tveganje, da nastane neugoden razvoj situacije. Seveda temu načelu ne sledijo vsi ljudje, saj bi bil svet sicer skorajda popoln, vendar pa velika večina ljudi to vsaj skuša v svojem življenju upoštevati. Pri tem pa nam odločitve lahko precej olajša zavarovalnica z njenimi zavarovalniškimi storitvami. Predvsem tisti posamezniki, ki močno pazijo na varnost, lahko zavarovalnica ponuja največ. Nekateri so namreč tako zaskrbljeni glede varnosti, da bi marsikatero dejavnost v svojem življenju opustili, če jim ne bi zavarovalnica ponuja neke oblike zavarovanja pred škodnim dogodkom. Nekatere posameznike odvrača od udeležbe raznih množičnih zabavnih dogodkov dejstvo, da je nevarnost nezgode na njih precej velika. Ker pa ne želijo plačevati za redno nezgodno zavarovanje, se takšnih dogodkov raje ne udeležijo.


Vendar pa zavarovalnica ponuja tudi le enodnevna nezgodna zavarovanja. To pa je velika prednost, na katero marsikdo pozablja. Tudi tisti, ki gredo le za nekaj dni na potovanje ali pa nekam, kjer se poveča nevarnost nezgod, lahko sklenejo nezgodno zavarovanje le za tisti čas. Zavarovalnica je torej institucija, ki se umešča med zavarovanca in nevarnost, pred katero se želi zavarovati. Pri tem pa zavarovalnica prevzame nase finančno tveganje in tako razbremeni svojega zavarovanca. Seveda mora zavarovanec za to plačevati premijo, ki pa je cena za to, da ima lahko mirno vest in miren spanec. Poudariti je potrebno, da je ključni vidik, ki ga zagotavlja zavarovalnica, prav finančna varnost. Kadar se ljudem zgodijo nesreče, pa naj bo ta v povezavi z zdravjem ali premoženjem, je oseba posredno ali neposredno finančno ogrožena. Zavarovalnica torej ponuja neko stabilnost in varnost v trenutku, ko je oseba najbolj ranljiva, s tem pa lahko prepreči še večjo poglabljanje škode in obupa.
Več info

torek, 22. oktober 2013

Kaj je menopavza?


Menopavza je naravna faza v življenjskem ciklu vsake ženske. Zelo pomembno je, da se ženska na to obdobje pripravi in da je seznanjena s procesom, ki nastopi, kajti menopavza ima zelo značilne simptome. Najbolj običajen in splošno znan simptom, ki ga v žensko življenje uvede menopavza, je prenehanje menstrualnega cikla.

Ko se menstrualni cikel preneha pojavljati, nastopi konec obdobja, ko je ženska plodna. Običajno se menopavza pojavi med 45 in 55 letom starosti. Nekoliko manj pogosto pa se pojavi v zgodnjih 40. letih. Vendar pa se lahko menopavza pojavi tudi zelo pozno. V Nekaterih primerih tudi pri 60. letih ali celo kakšno leto čez. Iz biološkega vidika pomeni menopavza postopno prenehanje sinteze nekaterih hormonov v jajčnikih. Prenehajo se sintetizirati tako ženski kot tudi moški spolni hormoni. Tako v moškem kot v ženskem telesu se sintetizirajo vse vrste spolnih hormonov, le da je pri ženskah več ženskih, pri moškem pa moških spolnih hormonov. Ko nastopi menopavza se preneha sinteza estrogena in proestrogena, ki sta ženska spolna hormona, prav tako pa se preneha tudi sinteza androgon testosterona in ter DHEAS. Pri tem pa je potrebno opozoriti predvsem na to, da menopavza ni bolezen. Ker se preneha proizvodnja hormonov, nekateri zmotno mislijo, da je menopavza endokrinološka bolezen, vendar to ne drži. Menopavza je povsem običajen biološki proces, ki doleti vsako žensko. Za našo kulturo je značilno, da je proces nezaželen, vendar pa obstajajo kulture, v katerih je menopavza pozitivna vrednota. Prepričani so, da z njo ženska preide v bolj zrelo in bolj modro obdobje v njenem življenju. Menopavza ni nekaj, kar pokvari kvaliteto bivanja.
Življenje po njej je čisto običajno in poteka naprej po normalnem ritmu. Največ težav, ki jih povzroča menopavza, se pojavi na začetku, ko ženska še ni vajena na spremembe, vendar pa se telo kmalu adaptira in oseba kmalu pozabi, da je dejansko pričela novo poglavje v svojem življenju.

sreda, 16. oktober 2013

Kaj je menopavza in kako jo prepoznamo?


Menopavza je normalen potek bioloških procesov, ki so povezani s staranjem ženskega telesa. Običajno se menopavza prične med 45 in 55 letom starosti, vendar pa je ta meja le povprečje. Možna so tudi odstopanja od tega povprečja, saj se nekaterim ženskam menopavza prične že pri 40. letih, pri nekaterih pa se prične menopavza komaj pri 60. letu. Če zrela oziroma starejša ženska več kot en mesec ni imela menstruacije, to običajno pomeni, da se je pričela menopavza. V osnovi je menopavza povezana z delovanjem jajčnikov. Takrat se prične obdobje, ko se aktivnost sinteze hormonov prične upočasnjevati, dokler se ne prekine.

Spolni hormoni vplivajo na proces, ki se dogaja skozi menstrualni cikel, zato prenehanje sinteze spolnih hormonov pomeni tudi prenehanje menstrualnega cikla. Za obdobje preden se menopavza povsem razvije in za čas, ko je že nastopila, so običajni nekateri simptomi, ki predstavljajo spremembe, ki se dogajajo na hormonski in telesni ravni ženskega telesa. Zelo pogosto se menopavza povezuje z navali vročine, ki so povezani tudi z nočnim znojenjem. Gre za precej povečano aktivnost telesnega oddajanja toplote, ki ni odvisno od telesne aktivnosti. Včasih lahko menopavza povzroči tudi povišanje krvnega tlaka ter občutek vznemirjenosti. Ženske se zaradi tega težje umirijo in delujejo nekoliko bolj živčno. Te psihološke težave, ki jih povzroča menopavza, lahko vodijo tudi v utrujenost in nespečnost. Ta je lahko povezana z že omenjenim znojenjem ali pa je izključno psihološke narave. Menopavza v povezavi s temi simptomi lahko povzroča tudi glavobole in nekoliko oteži koncentracijo.

 Pri nekaterih ženskah menopavza povzroči izgubo elastičnosti kože. Vendar pa je zelo pomembno, da se zdravstvenih simptomov, ki so lahko posledica slabih prehranskih navad, premalo fizične aktivnosti, stresa itn., ne povezuje z menopavzo. Predvsem povišan krvi tlak in prekomerna telesna teža sta lahko simptoma, ki jih ne povzroča menopavza, ampak neka povsem druga oziroma ločena bolezen.
Več informacij najdete tudi v pdf zloženki