Kaj nam pove indeks telesne mase?

 

Indeks telesne mase je dobro znana številka, ki jo lahko enostavno izračunamo sami, običajno s pomočjo priročnih kalkulatorjev v športnih aplikacijah ali na spletnih straneh. Mnogi pa ne vedo točno, kakšen izračun to sploh je, čeprav je seveda jasno, da vključuje osnovne podatke o našem telesu – težo in višino. Končna številka, ki jo podaja izračun, je pravzaprav razmerje med telesno višino in maso, pri čemer se masa v kilogramih deli s kvadratom višine v metrih. Sam izračun je torej povsem enostaven, indeks telesne mase pa nam na ta način ponudi točno številko. To seveda pomeni, da moramo dobro vedeti, kaj ta številka pove o našem telesu. Zato je indeks telesne mase sam po sebi povsem neuporaben, če ne moremo številke primerjati z normalnimi vrednostmi in določenimi mejami, ki se oblikujejo glede na zdrava razmerja med višino in maso. Na ta način lahko primerjamo tudi razmere v večjih populacijah, čeprav nas običajno zanima, kakšen ITM imamo sami in v katero kategorijo se uvrščamo.

Previsok in prenizek indeks telesne mase

Številka, ki jo podaja indeks telesne mase, se za večino populacije vrti okoli 20, normalen ITM pa sega še malo pod in malo nad dvajsetico. Za normalne vrednosti se štejejo tiste od okoli 18,5 do okoli 25, na obeh skrajnostih pa imamo še dodatne kategorije, ki opisujejo stanje v primeru previsokega ali prenizkega indeksa. Če je indeks telesne mase nižji od 18,5, je to lahko znak podhranjenosti, saj je masa telesa glede na višino precej prenizka. Vrednosti nad 25 pa označujejo debelost, pri čemer imamo več kategorij. Indeks telesne mase nad 30 je že zelo zaskrbljujoč, pametno bo ukrepati in izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Res pa je, da številka ni vedno povsem zanesljiv odraz telesnega stanja – v nekaterih primerih je recimo previsoka vrednost zaradi mišične mase, ne odvečnih kilogramov. Več informacij pa najdete tukaj.