petek, 06. oktober 2017

Ugriz klopa ohranja pri življenju

Ugriz klopa ohranja pri življenju, hranjenje s krvjo gostitelja je pogoj preživetja. S krvjo gostitelja se klop hrani in razvija v višjo razvojno fazo. Gostitelji so lahko plazilci, divjad ali človek. Največkrat se ugriz klopa zgodi enkrat v letu, v ugodnejših letih pa celo dvakrat. To so predvsem leta, ki imajo tople jeseni. Ugriz klopa dvakrat letno lahko prepoznamo po statistiki bolnikov. Število obolelih oseb se v teh letih bistveno poveča, hkrati pa zmanjša v hladnejših. Vbod klopa ima nekatere značilnosti, ki nam lahko služijo kot preventiva. Klop je mojster preživetja, poznamo ga že več tisočletji. O njem so pisali že v antiki ter tudi v novejših obdobjih zgodovine. Ugriz klopa ni izveden naključno, ampak izbere najprej mesto čakanja na žrtev ter na žrtvi izbere najboljše mesto. Mesto čakanja na žrtev klop izbere s pomočjo zaznavanja in analiziranja okolice. Ker nima oči, se zanaša na čutila na prvem paru nog. Z njimi zaznava vonj, temperaturo, vibracije, vlago in kemične snovi. Najboljšo orientacijo mu nudi ogljikov dioksid izdihanega zraka žrtve. Na podlagi zaznav izbere mesto, ki mu nudi največ možnosti za prehod na žrtev. Pri čakanju je zelo potrpežljiv, saj lahko na istem mestu nepremično čaka zelo dolgo. To je največkrat mesto, ki ga bo žrtev oplazila. Po prehodu sledi plezanje do najboljšega mesta, nato vbod klopa. Najboljše mesto je tisto, ki nudi enostaven ugriz ter hkrati dobro skrivališče. Na mestu ugriza se lahko klop prehranjuje več dni, temu primerno moramo razmišljati ob pregledu po vrnitvi domov. Oblačila in obutev slečemo na mestu, ki onemogoča pogled. Ko otresemo obleko in obutev je povsem možno, da klop pade na tla. Kar pa ne opazimo nujno takoj, več možnosti imamo ob njegovem gibanju in iskanju zatočišča. Hkrati s tem preprečimo, da bi se skril ter v skrivališču predstavljal potencialno nevarnost. Ugriz klopa je velika nevarnost z možnimi hudimi posledicami.

Ugriz klopa ima lahko posledice

Ni komentarjev:

Objavite komentar